#1 Prevent kupuje Cimos!
Posted: 22/10/2015 00:25
Kao što Slobodna Bosna napisa u novom broju, vjerovatno događaj decenije sa višestrukim implikacijama na ekonomiju BiH
Suhoparna vijest:
Suhoparna vijest:
Prva Slovenačka reakcija, koja je sasvim ocekivano strah da ce Hastor postupiti isto kao i u slučaju tamošnjeg Prevent Globala i Prevent Haloga - proizvodnju prebaciti u BiH a firme u Sloveniji likvidirati:Nijaz Hastor u pohodu na slovenački "Cimos"
Nijaz Hastor dao je najvišu neobavezujuću ponudu za kupnju koparskog "Cimosa", piše ljubljanski "Dnevnik", prenosi Indikator.ba.
Informaciju je u posljednjih nekoliko dana potvrdilo više izvora. Hastor, koji je vlasnik "ASA Preventa" i njemačke kompanije "Prevent Dev", kupio je od "Cimosa" marta ove godine tvornicu u Srebrenici.
Pohod na koparsku grupu, koja zapošljava oko 7.000 ljudi, Hastoru će pomoći finansirati Ruska državna banka VTB. Da li će Hastor podnijeti obavezujuću ponudu za "Cimos", nije bilo moguće potvrditi. Kako se nezvanično doznaje, Hastor je vrijednost "Cimosa" (uključujući i dugove) procijenio na 250 mil EUR.
Prema neslužbenim informacijama u igri za "Cimos" je 8 do 10 ponuđača iz nekoliko zemalja: SAD, Njemačke, Italije, Španije ... Neki od njih se interesuju samo na pojedine dijelove grupe.
- S obzirom da su informacije o iskazanom interesu, dostavljenim ponudama u daljem postupku u poslovnom smislu osjetljive, te informacije ne otkrivamo - pojasnili su iz Društva za upravljanje potraživanjima banaka (DUTB).
Prodaju posrnule slovenačke grupe vodi konzorcij prodavača "Cimosa", koji posjeduje više od 92% dionica, a poziv za kupovinu većinskog udjela i refinansiranje kompanije je objavljen u avgustu. Prije nekog vremena "Dnevnik" je izvijestio da je za kupovinu "Cimosa" između ostalih zainteresovan američki auto dobavljač "Dura Automotive Systems".
Prva domaća reakcija je sutrašnja Slobodna Bosna:Nekdanji lastnik Prevent Globala Nijaz Hastor skupaj z Rusi nad Cimos
Vesna Vuković, Primož Cirman (Dnevnik.si)
19. oktober 2015 20. oktober 2015 12:54
Nijaz Hastor, nekdanji lastnik Preventa Globala, ki je leta 2010 končal v stečaju, naj bi oddal najboljšo nezavezujočo ponudbo za koprski Cimos. Njegove dolgove naj bi refinanciral s pomočjo ruske banke VTB. Za Cimos in njegove posamezne dele se zanima okoli deset ponudnikov.
Najvišjo nezavezujočo ponudbo za Cimos naj bi oddal Nijaz Hastor, največji lastnik propadlega koncerna Prevent Global, katerega stečaj je leta 2010 za sabo pustil 1260 brezposelnih.
To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Hastor, lastnik bosansko-hercegovske skupine ASA Prevent in nemškega podjetja Prevent Dev, je od Cimosa že marca kupil tovarno v Srebrenici. Naskok na koprsko skupino, ki zaposluje okrog 7000 ljudi, naj bi Hastorju pomagala financirati ruska državna banka VTB. Ali bo Hastor oddal zavezujočo ponudbo za Cimos, uradno ni mogoče preveriti. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi Hastor vrednost koprske skupine (skupaj z dolgovi) ocenjeval na 250 milijonov evrov.
Hastor – od Preventa Globala do Cimosa
Po neuradnih informacijah naj bi bilo v igri za Cimos od osem do deset ponudnikov iz več držav: ZDA, Nemčije, Italije, Španije… Nekateri od teh naj bi se zanimali le za posamezne dele te skupine. »Glede na to, da so informacije o izraženem interesu, oddanih ponudbah in nadaljnjih postopkih v poslovnem smislu občutljive, teh informacij ne razkrivamo,« so nam včeraj pojasnili v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta vodi konzorcij prodajalcev Cimosa, ki imajo v lasti dobrih 92 odstotkov delnic, povabilo za oddajo ponudb za nakup večinskega deleža in refinanciranje družbe pa je objavil avgusta. Že pred časom smo v Dnevniku razkrili, da se za nakup Cimosa med drugimi zanima ameriški avtomobilski dobavitelj Dura Automotive Systems. V njegovem vodstvu je pred leti služboval aktualni predsednik Cimosove uprave Gerd Rosendahl.
Hastor je eden od ključnih akterjev zgodbe o Preventu Globalu, nekoč uspešni skupini, ki se je potopila zaradi gospodarske krize in sporov med lastniki. Od začetka stoletja je lastniško obvladoval Prevent Dev, prek katerega je nadziral nabavo slovenjegraške skupine. Medtem ko je Prevent Dev s sedežem v Wolfsburgu lani ustvaril skoraj 454 milijonov evrov prihodkov, je Prevent Global že pet let v stečaju. Ta Hastorjevega poslovnega imperija, ki ima okoli 12.000 zaposlenih v avtomobilski, tekstilni, konfekcijski in pohištveni industriji, ni pretirano zamajal, saj je poslovnež iz bosanskega Goražda že pred tem tudi s pomočjo Preventa Globala zgradil proizvodno mrežo v državah s cenejšo delovno silo. Lani je svojo pot v Sloveniji končalo še eno Hastorjevo podjetje – Prevent Halog iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki je šlo po izgubi posla z Daimlerjem v likvidacijo, brez dela pa je ostalo 412 ljudi. Hastor, ki je v zadnjih letih pomemben del poslov prepustil sinovoma, je poslovnež, ki v javnosti ne nastopa pogosto. Odgovornost za propad Preventa Globala je avgusta 2010 pripisal »samovoljnim potezam slovenskega lastnika (Janka Zakeršnika, op. p.), ki je z odločitvami odstopal od Preventa Skupine«.
Bodo Cimosove dolgove refinancirali Rusi?
Zakaj se Hastor zanima za nakup Cimosa, ni težko ugibati. Medtem ko je koprska skupina še vedno pomemben dobavitelj nekaterih avtomobilskih velikanov, se je Hastorjev imperij v zadnjem letu dni opazneje širil. Po odkupu Cimosove tovarne v Srebrenici je sarajevski Prevent pred meseci postal lastnik nemške družbe Machalke, ki izdeluje luksuzno pohištvo in notranjo opremo. Ali bi Hastor Cimos po nakupu razkosal, obdržal nekatere dele in glavnino proizvodnje preselil na lokacije po nekdanji Jugoslaviji, ni znano. Po naših podatkih bi Hastor Cimosove dolgove refinanciral s pomočjo VTB, druge največje ruske banke, ki je prejšnji mesec z 200 milijoni evrov dokapitalizirala svojo evropsko izpostavo (ta bo imela po novem sedež v Frankfurtu). VTB je od lani med večjimi financerji hrvaškega Agrokorja.
Od prodaje Cimosa, ki sovpada z izbruhom afere Volkswagen (ta utegne v prihodnjih mesecih še bolj pretresti evropsko avtomobilsko industrijo), bo bržčas odvisen tudi dolgoročni obstoj te skupine. Ta ima številne težave. Medtem ko so dogovori med Cimosom in bankami upnicami še vedno na krhkih temeljih, bi skupina kot razvojni dobavitelj potrebovala dodatna vlaganja, s pomočjo katerih bi lahko trgu ponudila nove izdelke. Obenem bo moral Cimos v prihodnjih dveh letih pospešeno vračati dolgove. Po izvedeni prisilni poravnavi je imela matična družba konec junija letos za okoli 145 milijonov evrov finančnih obveznosti, dostopnih podatkov o tem, koliko jih je ostalo na hčerinskih družbah, ni. Novembra mora Cimos svojim dobaviteljem poravnati prvega od osmih obrokov obveznosti v višini 1,75 milijona evrov, torej skupno 14 milijonov evrov. Že v letu 2017 pa bo Cimos začel poravnavati svoje obveznosti do bank in drugih finančnih upnikov v višini dobrih 25 milijonov evrov na leto. Poplačali naj bi jih v osmih letih, lahko pa tudi bistveno prej, saj prodajalci Cimosa iščejo kupca, ki bo ob nakupu družbe refinanciral dolgove.
Prodaja v času, ko Cimosu bežijo kupci
Največja težava Cimosa so odpovedi naročil. Zaradi Cimosovih finančnih težav, razglasitve insolventnosti in lastniškega vakuuma so namreč nekateri njegovi kupci začeli iskati druge dobavitelje. Že tik pred poletjem je ameriška multinacionalka Eaton, eden od desetih največjih Cimosovih kupcev, prekinila sodelovanje z mariborsko hčerinsko družbo Cimos Tam. Z novim letom naj bi nadaljnja naročila odpovedal koncern PSA, sodelovanje s Cimosom pa so omejili tudi v Fordu. V Cimosu so sicer večkrat poudarili, da so pri kupcih prepoznani kot primeren in konkurenčen dobavitelj.
Matična družba Cimos je imela sicer ob koncu lanskega leta za 270 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti, na ravni skupine pa 430 milijonov evrov. Aprila letos so lastniki na podlagi dogovora o finančnem prestrukturiranju družbe v kapital matične družbe pretvorili 168 milijonov evrov terjatev.
Vjerovatno mnogi nisu svjesni, ali time bi Prevent postao za ekonomiju BiH značajnija firma nego što je SOUR UNIS na svom vrhuncu bio, skoro pa bi dobili novi Energoinvest iz 1980-ih!AKVIZICIJA DECENIJE: Sarajevski Prevent najizgledniji novi vlasnik slovenačkog Cimosa!
Slovenačka tvornica autodijelova Cimos, koja upošljava 7.000 radnika u četiri države ex Jugoslavije, objavila je javni poziv za izbor strateškog partnera, na koji se javio i sarajevski Prevent Nijaza Hastora, čija je ponuda ubjedljivo najpovoljnija.
Jedan od vedećih privatnih poslodavaca u BiH, vlasnik sarajevskog Prevent Holdinga, Nijaz Hastor, uključio se u utrku za preuzimanje slovenačkog Cimosa, vodećeg proizvođača autodijelova na prostoru bivše Jugoslavije. Štaviše, Hastor se spominje kao najizgledniji novi vlasnik Cimosa, budući da je na javnom pozivu za iskazivanje interesa za preuzimanje Cimosa istaknuo najvišu cijenu. Kako Slobodna Bosna doznaje, Hastorova ponuda ocijenjena je kao najpovoljnija budući da je sarajevski poduzetnik ponudio 20 miliona eura više od rivalske ponude koja je pristigla iz Italije.
Naime, na javni poziv koji je objavila koparska firma, pristiglo je ukupno pet punuda, no tri su u startu eliminirane jer su nepotpune, pa će povjerioci Cimosa razmatrati samo dvije: jednu koja je pristigla iz Italije i drugu pristiglu iz Sarajeva. Ponuda sarajevskog poduzetnika, tvrde upućeni izvori Slobodne Bosne, superiorna je u svakom, a osobito u cjenovnom pogledu, što vlasnike slovenačke firme najviše i zanima.
Hastor je zapravo već na mala vrata ušao u vlasničku strukturu posrnule slovenačke kompanije. U martu ove godine preuzeo je Cimosovu tvornicu autodijelova u Srebrenici koju su Slovenci namjeravali zatvoriti a proizvodnju preseliti u Kopar. No, pod snažnim pritiskom javnosti, promijenili su odluku pa je pogon u Srebrenici prodat na javnom natječaju, na kojem je pobijedio Prevent Nijaza Hastora.
TERET KREDITNOG DUGA
Slovenački proizvođač autodijelova, Cimos iz Kopra, sa svojih 26 kćerki firmi u četiri države bivše Jugoslavije (Slovenija, Hrvatska, Srbija i BiH) sa oko 7.000 uposlenika, zapao je u ozbiljne finansijske probleme koji su prvenstveno izazvani prevelikim kreditnim dugom. Slovenci su nekoliko godina nakon rata krenuli u veliku poslovnu ekspanziju na prostoru ex Jugoslavije zasnovanu na kapitalu komercijalnih banaka. Modernizirali su nekoliko postojećih i podigli nekoliko novih pogona, među ostalim i tri u BiH - u Srebrenici, Zenici i Hrasnici - a ta ih je operacija koštala oko 800 miliona KM! Dug su uspješno servisirali do 2008. godine, dok je proizvodnja i prodaja autodijelova rasla, no recesija iz 2008. i 2009. godine bila je kobna: narudžbe su pale za oko 20 posto i Cimos je od 2010. godine do danas poslovao s gubitkom. Revizija iz marta 2014. godine otkrila je stvarno stanje u kompaniji: Cimos bankama i povjeriocima duguje 400 miliona eura a a poslovni gubitak u prethodnoj godini premašio je iznos od 135 miliona eura!
(Integralni tekst pročitajte u printanom izdanju Slobodne Bosne, od četvrtka, 22.oktobra)
